Je prepustno črevesje vzrok vaših zdravstvenih težav?

»Vse bolezni se začnejo v črevesju.« (Hipokrat, 400 let pred n.št.)

Če že dlje časa prebirate literaturo o naravnem zdravju, ste verjetno že slišali za prepustno črevesje oziroma sindrom puščajočega črevesja. Prepustno črevesje je povezano z na desetine stanji in boleznimi.

Sindrom prepustnega črevesja je glavni vzrok bolezni in disfunkcije v sodobni družbi. Predstavlja več kot 50% kroničnih pritožb, kar potrjujejo tudi laboratorijski testi.

Že Hipokrat je dejal, da »se vse bolezni začnejo v črevesju«. In če se začnejo v črevesju, se lahko tudi končajo v črevesju, seveda če začnemo živeti zdrav način življenja in naredimo potrebne korake, da spet zacelimo svoje črevesje. V medicinski literaturi se o prepustnem črevesju govori že več kot 100 let.

Pri avtoimunih boleznih je prepustno črevesje pravilo. To pomeni, da če si s svojim načinom življenja ne bi ustvarili prepustnega črevesja, tudi avtoimuna bolezen ne bi obstajala.

Vendar imam tudi dobro novico! Prepustno črevesje je mogoče popraviti in pozdraviti! Ko poleg tega naredimo še druge potrebne korake, lahko ustavimo avtoimunsko bolezen. Sama sem tako ustavila artritis in je od takrat v remisiji.

Ker vem, kako pomembno je, da razumemo, kaj se dogaja v našem telesu, ko zbolimo, sem tokrat za vas napisala članek o PREPUSTNEM ČREVESJU. Ko nekaj razumemo, tudi lažje sodelujemo in smo bolj motivirani za spremembo prehrane ter uvajanja zdravih navad.

Kaj je prepustno črevesje?

Pri prepustnem črevesju se povrhnjica na resicah tankega črevesja vname in razdraži, kar omogoča presnovnim strupom in strupom, ki jih izločajo mikrobi v tankem črevesju, da vstopajo v krvni obtok. To ogrozi jetra, limfni sistem in imunski odziv, vključno z endokrinim sistemom.

Ta proces povzroča nekatere najbolj »neozdravljive« bolezni, kjer telo napada lastna tkiva.

Imenujemo jih avtoimunske bolezni.

Prepustno črevesje je glavni vzrok za avtoimunske in druge pogoste bolezni, kot so: astma, alergije na hrano, kronični sinusitis, ekcem, urtikarija, migrena, razdražljivo črevesje, glivične okužbe, Hashimoto, multipla skleroza, fibromialgija in vnetne bolezni sklepov, vključno z revmatoidnim artritisom. To je le nekaj bolezni, katerih vzrok je prepustno črevesje. Prispeva tudi k PMS (predmenstrualnemu sindromu), materničnemu fibroidu (miomu) in fibrocističnim dojkam. Če je vaša bolezen avtoimunska, poglejte v seznamu avtoimunih bolezni.

Sindrom prepustnega črevesja je pogosto osnova za sindrom kronične utrujenosti in slabega imunskega sistema.

Prepustno črevesje danes dosega epidemične razsežnosti. Zgodovinsko gledano, so črevesni toksini lahko vstopili v krvni obtok, le na primer z mečem ali sulico. To je hitro privedlo do sepse (zastrupitve krvi), ki bi jo bilo mogoče zdraviti, najverjetneje pa se je končalo s smrtjo.

Če izvzamemo travmatično poškodbo in sepso, ima naše telo čudovito, učinkovito selektivno pregrado v tankem črevesju, ki dovoljuje, da hranila vstopajo skoznjo v krvni obtok, hkrati pa preprečuje, da bi vstopili skoznjo presnovni odpadki, strupi, ki jih izločajo mikroorganizmi v črevesju in toksini, ki jih vnesemo v telo s hrano in pijačo.

Sodobni dejavniki, ki so pripeljali do epidemije prepustnega črevesja

Predvsem so bili to antibiotiki in nesteroidni antirevmatiki (NSAR), (Aspirin, Nalgesin, Naprosin, Naklofen, Ketonal,…). Nesteroidni antirevmatiki so velik vzrok za prepustno črevesje, saj povzročajo zelo hudo vnetje črevesne sluznice, kar povzroči širitev prostorov med celicami in včasih krvavitev.

Drugi pogosti vzroki so kemoterapija, zaužit alkohol, vdihani formaldehid z novega pohištva, preprog, novega avta, alergije in občutljivosti na hrano, čustven ali fizični stres, pomanjkanje želodčne kisline, laktaze in drugih prebavnih encimov, alergija na gluten/gliadin, nenormalna črevesna flora (disbioza – preveč slabih bakterij, parazitov, kvasovk).

Prvi antibiotik – penicilin, se je začel množično uporabljati šele leta 1939. Od 50. in 60. let naprej, se je uporaba antibiotikov prekomerno predpisovala za vsako okužbo in vnetje, zlasti za otroške ušesne okužbe, bronhitis in vneto grlo.

Ironično je, da je večina teh okužb virusne narave, zato antibiotiki ne morejo pomagati, naredijo pa veliko škode črevesju in imunskemu sistemu. Antibiotike bi bilo potrebno obravnavati kot zdravilo na nivoju bolnišničnega zdravljenja, ko so bakterije že vstopile v kri, kosti ali organe.

Antibiotiki uničijo koristne bakterije

Antibiotiki povzročajo škodo na dva načina. Najprej uničijo koristne bakterije. Tanko in debelo črevo gostita več kot tisoč različnih vrst bakterij. Te bakterije opravljajo na stotine funkcij, ki so potrebne za zdrav metabolizem in imunski odziv.

Preko izločanja encimov, bakterije predelajo presnovne in mikrobne odpadke, preden jih telo izloči. Ti odpadki vključujejo celične odpadke, hormone, kemične odpadke, žolč, nabiranje gnoja, virusne in bakterijske toksine itd.

Na primer, telo ustvarja žolč ne samo kot mazivo za odvajanje odpadkov iz jeter, ampak tudi za razstrupljanje številnih strupov, ki se kopičijo v jetrih. Žolč je izjemno škodljiv epiteliju debelega črevesa.

Ko žolč vstopi v tanko črevo po skupnem žolčnem kanalu, koristne bakterije razgradijo žolčne soli v manj strupeno spojino, ki postanejo nenevarne do takrat, ko dosežejo debelo črevo.

Ko jemljete antibiotike, te bakterije uničite in žolčne soli prosto vstopijo in poškodujejo debelo črevo. Raziskave kažejo, da to pomembno prispeva k visoki pojavnosti raka debelega črevesa, ki je zelo pogost v današnji družbi.

Koristne bakterije razgrajujejo tudi izločene hormone, ki se odvajajo iz jeter v tanko črevo. Če vam primanjkuje bakterij za razgradnjo estrogena in je črevesna prepustnost spremenjena, ponovno absorbirate estrogen v prvotnem stanju.

Telo bo ta estrogen odložilo na področja, občutljiva za estrogen, kot so dojke, maternica ali jajčniki, kar lahko prispeva ali povzroča fibroide in tumorje. Isti scenarij je odgovoren tudi za predmenstrualni sindrom (PMS).

Zdrava sluznica omogoča, da hranila prehajajo skozi črevesno steno, medtem ko blokirajo vstop strupom, neprebavljeni hrani, bakterijam, glivicam, parazitom,…

Pri prepustnem črevesju črevesna stena ne opravlja več svoje funkcije, blokira hranljive snovi na poškodovanih črevesnih resicah, hkrati pa toksinom omogoča vstop v krvni obtok.

Antibiotiki pospešujejo rast glivic

Drugi način, kako antibiotiki poškodujejo črevesje je, da spodbudijo rast kandide ter drugih patogenih gliv in kvasovk. To, bolj kot kar koli drugega, povzroči sindrom prepustnega črevesja. V zdravih razmerah epitelij tankega črevesja vzdržuje tesne stike med celicami, kar prispeva k fizični pregradi pri črevesni absorpciji. Poleg fizične pregrade je v sluznici pomembna tudi kemična pregrada, ki vsebuje imunska sredstva, ki nevtralizirajo vsak toksin, ki pride v stik.

Kandida izloča aldehid, zaradi česar se epitelne celice tankega črevesa skrčijo. To omogoča, da črevesni toksini vstopajo skozi epitelij v kri. Sekundarna pregrada – imunska sredstva v epitelijski sluznici – ostaja edino sredstvo za nevtralizacijo.

Sčasoma se imunski sistem izčrpa, saj se spoprijema s tem izzivom ves čas, znova in znova.

Kandida naredi škodo črevesni epitelijski pregradi, kar omogoča absorpcijo izjemno strupenih snovi in ​​kemikalij, ki vstopijo v kri in prizadenejo številne organe, vključno z možgani.

Alergije na hrano vse skupaj poslabšajo

Ko je ogrožena zdrava prepustnost črevesne pregrade, črevesni toksini niso edini patogeni, ki vstopajo v kri. Kadar je črevesna stena zdrava, selektivno omogoča, da prebavljene hranilne snovi vstopijo v tanko črevo šele, ko so pripravljene.

Pri prepustnem črevesju se lahko hranila absorbirajo, preden so v celoti prebavljena. Imunski sistem bo s pomočjo posebnih protitelesc, nekatere od teh živil označil za tuje dražilne snovi – tuje vsiljivce, ki jih je potrebno čimprej odstraniti.

Vsakič, ko se bo potem ta vrsta hrane dotaknila epitelija, se bo aktiviral vnetni imunski odziv, ki bo še bolj poškodoval epitelijsko tkivo. Kar se je začelo kot draženje kandide s krčenjem celic, se zdaj poslabša z aktivnim vnetjem vsakič, ko jemo določeno hrano.

Alergije na hrano so pogosta sekundarna težava, ki se razvijejo v času po razrasli kandidi in tudi, če kandido izkoreninimo, bodo še naprej vzdrževale prepustno črevesje.

Najpogostejše alergije na hrano so mlečni izdelki, jajca, glutenska žita (pšenica, pira, oves, rž, ječmen, kamut), koruza, stročnice (zlasti soja) in oreščki. Redke so alergije na meso, riž, proso, zelenjavo ali sadje.

Potrebno je razlikovati med pravo alergijo – tisto, ki povzroča histaminsko vnetno reakcijo na mestu epitelija tankega črevesa, od občutljivosti in intolerance na hrano.

Intoleranca je ponavadi posledica nezadostnega izločanja želodčne kisline in/ali encimov trebušne slinavke, torej slabe prebave.

Pri celjenju črevesja lahko izpostavljenost alergenu sabotira zdravljenje. Na primer, nekdo lahko 100% izloči pšenico, mleko in jajca, potem pa zdravljenje ogrozi z uživanjem neke druge hrane, ki je ne prenaša.

Prepustno črevesje in posledice za jetra ter limfni sistem

Presnovni in mikrobni strupi, ki zaradi prepustnega črevesja vstopijo v krvni obtok, končajo v jetrih, katera imajo nalogo razstrupljanja in odvajanja strupov. V normalnih pogojih so jetra polno obremenjena že samo s predelavo dnevnih presnovnih odpadkov, ki ves čas nastajajo pri delovanju celic in organov.

Predstavljajte si nadaljnjo obremenitev jeter, ki nastane z rednim odlaganjem zelo strupenih črevesnih toksinov zaradi prepustnega črevesja. Obstaja točka, ko jetra postanejo prenasičena; ne morejo več odvajati strupov, ti pa se vrnejo v krvni obtok.

Kri ima prefinjene mehanizme za ohranjanje kemijskega ravnovesja. Zato skuša čim več strupenih kemikalij in fizičnih odpadkov razpršiti v intersticijske tekočine. Od tu limfni sistem zbira in nevtralizira toksine. Če teh strupov ne more poslati v jetra, ker so preobremenjena, telo postane zastrupljeno.

Mikrobi rastejo in se razvijajo, zato lahko pride do kronične limfne otekline, zlasti pri otrocih. Čez nekaj časa se toksini odložijo v distalno vezivno tkivo okoli mišic in sklepov, kar povzroča fibromialgijo, če se odlagajo v celice pa lahko to povzroči gensko mutacijo in tudi raka.

Prepustno črevesje je velik stres za imunski in endokrini sistem

Imunski sistem je v stresu na tri načine. Najprej, leži v črevesni sluznici. Ko se strupi in antigeni iz hrane sprimejo s sluznico, se imunski sistem aktivira, da bi nevtralizal toksine. Običajno bi velik del tega dela opravile koristne bakterije, ki jih ni, saj smo jih uničili z antibiotiki (sem lahko štejemo vse antibiotike, ki smo jih jemali od zgodnjega otroštva naprej, saj so lahko uničili in izkoreninili različne seve koristnih bakterij, ki jih s probiotiki ne moremo več ponovno naseliti).

Toksine, ki se dotaknejo sluznice, telo označi s sekretornimi IgA protitelesci (SIgA), ki privabijo makrofage in druge bele krvničke, da zaužijejo toksine. Če se to ponavlja dan za dnem, ne traja dolgo, da postane imunski sistem premagan in izčrpan.

Ravni protitelesc SigA v črevesju lahko izmerimo neposredno s testom blata ali sline.

Drugi stresor se dogaja v jetrih in limfnem sistemu, ki zaradi preobremenjenosti obremeni imunski sistem. Tretji stresor je posledica: ko se imunski odziv zmanjša, se mikrobi (virusi, bakterije in glivice) množijo, kar omogoča kronično stanje okužbe.

Zdi se, da je najpomembnejši organ pri proizvodnji snovi imunskega sistema nadledvična žleza, prepustno črevesje pa počasi zmanjšuje delovanje nadledvičnih žlez. V zgodnji in srednji fazi adrenalne izčrpanosti imamo presežek nadledvičnega hormona kortizola, sčasoma pa raven kortizola pade, mi pa smo v stanju adrenalne izčrpanosti. Izčrpane adrenalne žleze vplivajo na slabše delovanje vseh drugih pomembnih hormonov v telesu.

Vloga prebavnega trakta in prepustno črevesje

Kandida cveti, ko ji zaradi dejavnikov v našem življenjskem stilu ustvarimo pravi teren v črevesju. Samo ubijanje kandide ponavadi ni uspešno, če se okolje in vitalnost črevesnega terena nista normalizirala. Tako se kandida ponovno razraste.

Antibiotiki in nesteroidni antirevmatiki (določena protivnetna zdravila proti bolečinam) so primarni vzrok sprememb črevesnega terena. Z ubijanjem bakterij, ki proizvajajo kisline (bakterije Lactobacillus na primer proizvajajo mlečno kislino), postane okolje alkalno, kar spodbuja razraščanje kandide.

Antibiotiki in kronične bolezni zmanjšujejo proizvodnjo želodčne kisline, prispevajo k alkalnosti ter omogočajo slabo absorpcijo hranil. V resnici je veliko ljudi s prepustnim črevesjem podhranjenih in bodo hujšali ali se redili, ne glede na to, kako zdrava je hrana, saj ne zmorejo absorbirati hranil.

Če menite, da lahko po uporabi antibiotikov porušeno črevesno floro ponovno naselite z jemanjem probiotikov (predvsem lactobacillov) in bo vse v redu, se motite. Pravzaprav večina laktobacillov iz prehranskih dopolnil ne preživi v črevesju, zaradi slabega terena.

Povzetek

Ker je pomembno, da zares dobro razumete resne posledice, ki jih prinaša prepustno črevesje, je tu povzetek:

Ko se črevesje vname, ne izloča prebavnih encimov za dobro prebavo hrane ali dobro absorbiranje hranil iz hrane. Posledica so lahko prebavne motnje s plini in napihnjenostjo, kar imenujemo sindrom razdražljivega črevesja.

Ko prehajajo veliki delci hrane skozi črevesno steno, nastanejo alergije na hrano in novi simptomi (npr. sindrom razdražljivega črevesja, bolezen žolčnika, artritis, fibromialgija in druge avtoimunske bolezni).

Ko se črevesje vname, se beljakovine-prenašalci poškodujejo, zato pride do pomanjkljive absorpcije, kar vodi v pomanjkanje hranil. Pomanjkanje hranil upočasni sposobnost celjenja črevesja in lahko povzroči številne druge simptome (npr. angino ali črevesne krče zaradi pomanjkanja magnezija, povišanje holesterola ali hrepenenje po sladkem zaradi pomanjkanja kroma, prostatitis ali premalo kisline zaradi pomanjkanja cinka,…).

Ko so poti razstrupljanja ogrožene, lahko pride do občutljivosti na kemikalije. Poleg tega uhajanje toksinov preobremeni jetra, zato se telo manj ukvarja z vsakodnevnimi kemikalijami iz hrane, vode in zraka.

Zdaj lahko številna živila povzročijo simptome, ki jih prej nikoli niso, saj se sistem za razstrupljanje črevesja (jetra) ne more spoprijeti s stotinami kemičnih dodatkov, barvil, konzervansov in pesticidov, ki so pogosti v naših živilih.

Ko je črevesna sluznica vneta, se lahko zaščitna prevleka protiteles v črevesju izgubi. Z izgubo sekretornega imunoglobulina A (SigA) telo postane bolj občutljivo na okužbe v črevesju zaradi bakterij, virusov, zajedavcev in kvasovk, ki postanejo odporne na zdravljenje.

Ironično je, da bolj kot postajajo mikrobi v našem telesu odporni na antibiotike, močnejše antibiotike zdravnik predpiše, kar ima za posledico še večjo razraslost in odpornost gliv (kandide). Ko se neželeni mikrobi razrastejo, postaja črevesje vse bolj vneto in puščajoče, kar sproži začaran krog poslabšanja stanja in glavni vzrok za toliko neozdravljivih, kroničnih bolezni.

Ko je črevesna sluznica vneta, se lahko bakterije in glive preselijo. Prehajajo lahko iz črevesja v krvni obtok in povzročijo okužbo kjerkoli drugje v telesu, tudi v možganih. To je pogosto skrivnostni in nediagnosticirani vzrok okužb v zobeh in dlesnih, kosteh, prostati, mehurju, sinusih.

S proizvajanjem protiteles lahko antigeni (tuje substance, ki povzročijio reakcijo imunskega sistema s proizvajanjem protiteles) iz hrane, ki prehajajo skozi črevesno steno v kri, včasih spominjajo na naravne antigene v tkivih, saj so si po strukturi lahko zelo podobni. Zaščitna protitelesa, ki jih proizvaja imunski sistem, začnejo napadati in uničevati naša zdrava tkiva namesto zgolj antigenov in tako se začne avtoimuna bolezen.

Vse to so razlogi za začetek avtoimunih bolezni. Lupus, multipla skleroza, revmatoidni artritis, fibromialgija, Hashimoto, miokarditis, iritis,… so pogoste, za klasično medicino »neozdravljive« bolezni, te vedno večje kategorije avtoimunskih bolezni. V Funkcionalni medicini posvečamo veliko pozornost zdravju črevesja in odpravljamo vzroke, ki so pripeljali, do prepustnega črevesja.