Kako preprečite možgansko ali srčno kap? Spremljajte 10 dejavnikov tveganja, ne holesterola

Nižanje holesterola ne zmanjša tveganja za možgansko ali srčno kap.

Dejavnikov tveganja je več. Spremljamo jih lahko z laboratorijskimi testiranji, znižamo pa jih predvsem z zdravo prehrano in zdravim načinom življenja.

Bolezni srca in ožilja terjajo življenje enega od dveh ljudi. Menim pa, da je hujša kot smrt, invalidnost in odvisnost prizadetega od pomoči drugih, trpljenje zaradi hudih kroničnih bolečin, velikokrat nezmožnost normalne komunikacije, nepokretnost,… zraven pa še vse psihične in čustvene travme, s katerimi se soočajo tako bolniki, kot svojci.

Ljudje se vedno pogosteje obračajo name z vprašanjem, kako lahko preprečijo možgansko ali srčno kap. Mnogokrat so med njimi tisti, katerih svojci (starši, stari starši, bratje, sestre,..) so doživeli ali preživeli srčno ali možgansko kap ali so zaradi nje celo umrli. Mnogi so sami doživeli blažjo kap in želijo preprečiti, da bi se ponovila.

Žal je osredotočenost na povišan holesterol kot glavni vzrok za možgansko ali srčno kap zelo zgrešena. Klinično dokazani kazalci bolezni srca in ožilja vključujejo povišano raven trigliceridov, inzulina, kortizola in C-reaktivnega proteina, ne pa tudi visokega holesterola.

Kaj pa holesterol?

Na žalost medicinske študije kažejo, da znižanje holesterola dejansko ne zmanjša tveganja smrti zaradi možganske ali srčne kapi. Po besedah ​​dr. Williama Castellija, nekdanjega direktorja Framingham Heart Study, ljudje z nizkim holesterolom (nižjim od 200 mg/dl oz. manj kot 5.17 mmol/L), utrpijo skoraj 40 odstotkov vseh srčnih napadov. Poleg tega imajo ljudje z nizkim holesterolom (manj kot 180 mg/dl oz. manj kot 4.65 mmol/L) trikrat več možganskih kapi kot splošna populacija.

Kateri so resnični dejavniki tveganja za možgansko ali srčno kap?

Naslednjih deset postavk je nekaj najpomembnejših kliničnih kazalnikov, ki kažejo, da imate večje tveganje za možgansko kap in srčni infarkt.

1. Srčna aritmija. To vključuje atrijsko fibrilacijo in druge motnje normalnega srčnega ritma.

2. Povišani trigliceridi, zlasti povišano razmerje med trigliceridi in HDL holesterolom. Študije so pokazale, da so trigliceridi pomemben dejavnik pri napredovanju koronarne ateroskleroze (trdenje arterij).

3. Povišan homocistein. Študija je pokazala, da je pri moških z izredno visoko koncentracijo homocisteina, trikrat večja verjetnost, da bodo imeli srčni napad kot pri ostalih.

4. Povišan inzulin.

5. Povišane ravni kortizola. Visoke ravni kortizola so povezane z visokim krvnim tlakom, kar poveča tveganje za srčno-žilne bolezni. Bolniki s srčnimi boleznimi imajo ponavadi višjo raven kortizola kot drugi.

6. Povišan estrogen glede na progesteron.

7. Nizek testosteron (pri moških). Ugotovljeno je bilo, da višje ravni testosterona moškim nudijo več kot petkratno zaščito pred boleznijo koronarnih arterij.

8. Visok testosteron (pri ženskah).

9. Lipidni peroksidi. Lipidni peroksidi so produkti kemijske poškodbe lipidnih komponent celičnih membran s prostimi radikali kisika. Visoke ravni lipidnih peroksidov so povezane z rakom, boleznimi srca, možgansko kapjo in staranjem.

10. Povišan C-reaktivni protein (CRP). C-reaktivni protein je marker, povezan s proizvodnjo vnetnih citokinov, ki ogrožajo zdravje srca in ožilja. Moški z vrednostmi CRP v najvišjem kvartilu, so imeli trikrat več srčnih napadov in dvakrat več ishemičnih možganskih kapi, kot splošna populacija.

Drugi dejavniki tveganja za srčno in možgansko kap vključujejo še:

• slabo delujočo ščitnico,
• pomanjkanje magnezija,
• neravnovesje maščobnih kislin in
• frakcijo lipidov.

Ali je težko znižati dejavnike tveganja za srčno ali možgansko kap?

Dobra novica je, da ni nujno, da traja dolgo, preden odpravimo neravnovesja, ki se pokažejo pri temeljiti kardio-vaskularni oceni. Na primer, moja 54-letna bolnica z visokim krvnim tlakom in povišanimi trigliceridi, je v samo šestih tednih znižala dejavnike tveganja z 10 na 4.

Vse te dejavnike lahko spremljamo z laboratorijskimi testiranji. Če niso v optimalnih mejah, ugotovimo zakaj niso v ravnovesju. Za optimalno zdravje nas v funkcionalni medicini zanimajo optimalne vrednosti laboratorijskih testiranj in manj normalne, katere so povprečje testiranj predvsem bolne populacije.

Nato prilagodimo prehrano in način življenja, da te dejavnike tveganja za možgansko in srčno kap znižamo. Ključni koraki so zdrava prehrana in naše zdrave navade – gibanje, spanje, nižanje stresa ter vnašanje čim manj strupov v telo. Včasih pa si pomagamo tudi s prehranskimi dodatki ipd..

Tako deluje funkcionalna medicina v praksi.