Suzana Kranjec
Življenje brez glutena
Živim življenje s celiakijo in KVČB. Podelila bom z vami svoje 13-letne izkušnje z brezglutensko (BG) dieto. Korak po koraku. Ogniti se glutena pomeni še vse kaj drugega kot zgolj prepoznati to ”lepilo” v najrazličnejših žitaricah (pšenica, rž, ječmen, OVES …). Zaradi svojih lastnosti GLUTEN deluje moteče v presnovnih in prebavnih procesih, kar pomeni, da ne otežuje življenja le bolnikom s celiakijo, temveč rad ponagaja tudi širši populaciji.
Skrb za zdravje in človekova pozitivna naravnanost sta življenjska ”soborca”, ki pravzaprav že od nekdaj igrata ključno vlogo v posameznikovem prizadevanju za čim bolj polno in kajpada čim daljše življenje.
Torej, pri zdravi populaciji gre nemara za dve (sicer prav tako z vsaj nekaj truda in samodiscipline uresničljivi) komponenti, ki v današnjem ”trendovsko” obarvanem vsakdanu posamezniku nemalokrat predstavljata celo nekakšen osebnostni izziv, medtem ko ljudem z omejitvami v prehrani ”modo” v tem smislu narekuje zgolj in samo njihova postavljena diagnoza. V našem primeru CELIAKIJA.
Ni toliko pomembno, KAKO bolniki svojo zdravo podobo pri sebi interpretiramo … vsaj dokler v praksi ne zaidemo. Takrat nam naše napačne, čeprav povsem nehotene, odločitve oz. usmeritve prično škoditi. In škodijo nam vse bolj in bolj.
Prav slednje sem se v knjigi Življenje BREZ GLUTENA skozi svojo osebno izkušnjo trudila približati bolnikom, torej sebi enakim (in ne nazadnje poskušala pritegniti tudi pozornost poznavalcev, prehransko ozaveščenih, načeloma zdravih ljudi). Namreč, v najboljši veri, da bi z brezglutenskim jedilnikom pomagali svojemu, v največ primerih že zdravja dodobra načetemu organizmu, se, zasuti z najrazličnejšimi napotki in informacijami, v izbiri nemalokrat žal še vedno opredelimo – nezdravo.
V izogib brezglutenskim prehranskim zablodam, predvsem pa v skrbi za preprečitev dodatnih zdravstvenih težav, ki se bolnikom ob diagnozi, kakršna je CELIAKIJA, lahko kaj hitro namnožijo, je tako nastala, kakor jo sama najraje poimenujem, celiakaška pratika. Z zagotovilom založniške hiše lahko rečem, da knjige ne gre uvrstiti zgolj v rubriko brezglutenskih kuharskih priročnikov, saj vendarle učinkuje bolj kot celostni vodnik po (vse)življenjskem brezglutenskem prehranjevalnem režimu, pospremljen s številnimi predlogi gibalnih aktivnosti, ki ne samo, da krepijo naša oslabljena telesa, ampak spodbujajo tudi delovanje domala vseh naših notranjih organov.
Knjiga kot taka je podprta z zadnjimi dognanji stroke, kar je ob dejstvu, da CELIAKIJA velja za sistemsko bolezen, kajpada neobhodno. Svoja znanja in pa tudi nekatera osebna gledišča, so v njej, vsak s svojega strokovnega stališča, podali dr. Petar Papuga, dr. Tatjana Jezerc Križanič, Breda Kojc, Slovensko društvo za celiakiijo, psihoterapevtka Pika Bensa in dietetičarka Nataša Forstner Holešek.
Da je vsebina bolj pregledna, sem, dragi bralci, s pomočjo nekaj zunanjih sodelavcev vse najnujnejše razlage, postopke in povzetke strnila v preglednice in sheme, potek priprave posameznih jedi sem za lažje razumevanje fotografirala korak za korakom in knjigo, spisano po poglavjih, še dodatno razčlenila na štiri večje sklope: Vodnik za življenje BREZ GLUTENA, Brezglutenska kuharica s 133 recepti, Telesna aktivnost in Povzetki in preglednice. Pod drobnogled sem vzela najbolj nerazumljive deklaracije na brezglutenskih proizvodih, podrobno prečesala brezglutensko tržnico, poskrbela za pripravo ozimnice in, kar dandanes še malo ni zanemarljivo, priporočila oziroma odsvetovala nakupe posameznih kuhinjskih pripomočkov. Pozabila nisem na brezhibno čistočo, ki jo v brezglutenski kuhinji tolmačimo docela drugače kot v običajni, zaobšla pa nisem niti glutenskih pasti – celo tistih ne, ki skrite prežijo na nas: denimo na dopustu, ko že nameravamo polizati poštno znamko, da pošljemo domov razglednico z brezskrbnega oddiha …