Dr. Johanna Budwig
Oljno-proteinska kuharica
Če celica ne diha, ji ne morejo pomagati nobena hranila. Kako vnesti kisik v celico, je navdihovalo dr. Budwigovo dolga desetletja. Njen način prehranjevanja je del holističnega zdravljenja na mnogih klinikah.
Ta enkratna in preprosta kuharica je nastala na podlagi znanstvenih načel fizike in medicine. Dr. Budwigova je skoraj vse življenje posvetila razlaganju svojih preprostih resnic kako visoko nenasičene maščobne kisline v kombinaciji z visoko kakovostnimi proteini (beljakovinami) – v katerih se te maščobe raztapljajo – preprečujejo in odpravljajo toksičnost in nabiranje strupenih snovi v telesu. Odkrijte, kako lahko uporabite zdravilno moč lanenega olja za presenetljivo okusne jedi.
Spoznajte dobre in slabe maščobe in kako jih uporabljamo pri pripravi hrane.
Recepti za mlade in mlade po srcu, ki okrevajo po boleznih in športnike.
Naučite se izbirati prehransko pomembna živila.
Pripravite zdrave sladice za vso družino.
Odkrijte, kako povrneta sveža skuta in laneno olje moč in energijo.
Prava izbira in uporaba maščob je izjemnega pomena. Recepti v knjigi niso namenjeni samo bolnim, so preprosto zdrav način prehranjevanja, kar zelo vpliva na dobro počutje.
Starši, ne dajajte otrokom sladkarij (piškotov, bombonov, čokolad, slanega peciva) ker vsebujejo ogromno škodljivih in biološko nič vrednih maščob in sladkorja. Ponudite jim oreške s suhim sadjem, sveže sadje, zdrave sladice, ki ste jih sami pripravili. V knjigi je veliko receptov, naj vam ne bo odveč sami pripraviti okusne jedi. Če se prehranjujete v restavracijah sigurno zaužijete preveč napačnih in pregretih maščob, soli, …
O avtorici:
Rodila se je 30. septembra 1908 v Nemčiji in umrla 19. maja 2003 v zavidljivi starosti 94 let v Freudenstadtu. Študirala je farmacevtsko kemijo in fiziko in diplomirala iz obeh vej znanosti leta 1936, oziroma 1938. Takrat je bila znanstvena asistentka vodilni avtoriteti za kemijo maščob Hansu Paulu Kaufmannu (1889 -1971) na univerzi v Münstru. Na začetku 2. svotovne vojne (1939) je vodila vojaško bolnišnico s pet tisoč posteljami.
Sedemkrat je bila predlagana za Nobelovo nagrado. Njej gre zasluga za prepoznavanje različnih maščobnih kislin v maščobah (prej nismo vedeli, iz katerih maščobnih kislin so določene maščobe sestavljene). Pretežni del življenja je posvetila raziskovanju vpliva maščob na zdravljenje tumorjev. Njene terapije so se pokazale kot izjemno uspešne. Nemška zavarovalnica svojim zavarovancem celo priznava del stroškov njene terapije proti raku. Skoraj do konca življenja je sodelovala pri zdravljenju obolelih z rakom in raziskovanju te bolezni. Njena dieta je danes sestavni del celostnega zdravljenja v mnogih klinikah, ki so zelo uspešne pri zdravljenju raka. Njen pogled na raka je celosten in zajema tako fizične kot tudi bolj subtilne ravni našega bivanja. Vredno se je seznaniti z njenimi ugotovitvami.
Leta 1951 je delala kot strokovnjakinja za zdravila in maščobe na državnem uradu za zdravstvo – najvišjem organu v Nemčiji, pristojnem za verificiranje načinov zdravljenja. Sodelovala je pri odobritvi različnih zdravil za zdravljenje raka, med njimi tudi skupine zdravil, ki vsebujejo žveplove spojine v kombinaciji z maščobami. S primerjavo različnih zdravil je prišla do ugotovitve, da igrajo maščobe zelo pomembno vlogo. Takrat pa še ni bilo možno ugotoviti, katere maščobne kisline so v preparatih. Kot poznavalka kvantne fizike je dr. Budwigova dojela, da je bistvo zdravja v pravilnem pretoku energije skozi celico in njenem pravilnem dihanju. Če celica ne diha, ji ne morejo pomagati nobena hranila. Selen, vitamini, aminokisline … vse to je dragocena hrana za celico, a le, kadar normalno diha in ima moč za normalno presnovo. Vemo, da v rakastih celicah primanjkuje kisika. Kako vnesti kisik v celico in kako jo znova napolniti z življenjsko energijo pa je vprašanje, ki je navdihovalo dr. Budwigovo dolga desetletja.
Prišla do spoznanja, da je končna rešitev za zdravo membrano človeške celice kombinacija esencialnih aminokislin in esencialnih maščobnih kislin, ki jih človeški organizem ne more sintetizirati (zato jim rečemo esencialne). Če jih organizem ne prejme, potem trpi.
Ko je morala dr. Budwigova zaradi pritiskov industrije zapustiti inštitut in opustiti nadaljnja raziskovanja, so jo prijatelji spodbujali k nadaljnjim raziskavam in ji pri tem pomagali.
Leta 1955 (stara 47 let!) je študirala medicino, da bi lahko uradno zdravila paciente, a ni nikoli diplomirala, ker jo je mati dečka obolelega za sarkomom prosila za pomoč. Obtožena je bila, da po bolnišnici išče paciente in jih odvrača od ustaljenih načinov zdravljenja. To študentom medicine seveda ni dovoljeno in zaradi pritiskov je bila prisiljena opustiti študij.
Kljub temu je kasneje svetovala in zdravila paciente, ki so se k njej obračali za pomoč. Največji paradoks je, da je bila večina njenih pacientov iz zdravniških krogov, tistih, ki so jo najbolj napadali in tistih, ki so najbolj poznali grozljive posledice zdravljenja s kemoterapijo in obsevanjem.
Gospa Budwig je razvila ELDI olja (ELektrično DIferencirana olja), ki so kombinacija lanenega olja, olja pšeničnih kalčkov in eteričnih olj. Ta olja se uporabljajo za vtiranje v kožo ali kot obkladki, da bi se izboljšal učinek oljno-proteinske diete oziroma za zdravljenje kožnih bolezni. Pokazalo se je, da taki načini pomagajo zdraviti tudi artritis.
Njeno največje spoznanje je bilo, da smo v današnjem času tako degenerirali živila, da nam močno primanjkuje večkrat nenasičenih maščobnih kislin, ki imajo največ svobodnih elektronov, vendar so iz enakega razloga tudi najbolj nestabilne in ne morejo preživeti industrijske obdelave naših živil.
Pomanjkanje večkrat nenasičenih maščob ohromi izmenjavo zraka v pljučih, kar verižno podira vrsto življenjskih funkcij. Brez teh maščob so prizadete tudi vse žleze (jetra, trebušna slinavka, mandlji, slinavke, spolne žleze itd.).
Motena je tudi delitev celic, kar je podlaga za prehitro staranje ali pojav degenerativnih sprememb.
Dr. Budwigova je odkrila, da lahko večkrat nenasičene maščobe (kot je laneno olje) znova uglasijo naše celice in jih odprejo za sprejem svetlobe. Še več, ugotovila je, da imajo večkrat nenasičena olja iz semen enako valovno dolžino kot sončna svetloba in jo lahko zato neposredno prenesejo v telo, s čimer izboljšajo življenjske funkcije.