Dr. Johanna Budwig
Rak problem in rešitev
Pri razlagi je dr. Budwigova upoštevala misel, ki pravi: »Če nekdo nekaj odkrije, a tega ne zna razložiti navadnim ljudem, ni odkril ničesar.« Zato upamo, da boste knjigo zlahka razumeli.
V knjigi je tudi intervju Lotharja Hirneseja z Johanno Budwig iz leta 1998, pa tudi nekatera pisma njenih pacientov (vsa originalna pisma brez izjem hrani nemški založnik).
Če vzamemo pojav raka pod drobnogled, mora obstajati nek odnos med boleznijo in hrano. Še nihče pa ni pokazal jasnih smernic za napredek pri boju proti raku.
Vse več poskusov, da bi v boju proti raku lahko dosegli uspeh, in z druge strani vse večje število obolelih za rakom so postali vsakdanja resničnost. Seznam rakotvornih snovi raste iz leta v leto in zdravila iščejo vse bolj intenzivno. Dejstvo je, da je cilj zdravljenja vseh vrst raka preprečevanje rasti celic. To je pomemben dejavnik v vsej karcinogenezi, a tudi neuspeh vsake terapije, saj se človeški organizem ne more prilagoditi. Pomanjkanje večkrat nenasičenih maščobnih kislin ohromi številne življenjske funkcije. Najprej nam omejuje dostop vdihanega zraka. Brez zraka ali hrane ne moremo živeti, kot tudi ne moremo živeti brez maščobnih kislin, kar je bilo že zdavnaj dokazano. Nobena žleza (jetra, trebušna slinavka, žleze v zgornjem delu telesa ali katera koli druga žleza) brez nenasičenih maščob ne more tvoriti sluzi.
Ko se celica deli, je njena površina večja in mora zato nujno vsebovati dovolj snovi z maščobnimi kislinami, da bi se lahko razdelila in dokončno ločila od izvorne celice.
Zato dr. Budwigova odločno svari pred degeneriranimi nenasičenimi maščobami, ki v procesu predelave postajajo transmaščobne kisline. Zaveda se tudi pomena kakovosti olja. Vendar dejstvo, da hitro oksidira, ne pomeni, da gre za slabo živilo. Korenčkov ali pesni sok, ječmenova ali pšenična trava so med najboljšimi antioksidanti, ki jih poznamo, vendar le pod pogojem, da jih zaužijemo takoj, ko jih pripravimo. Že po nekaj minutah oksidirajo in v telesu ne delujejo več kot antioksidanti. A zaradi tega nihče ne reče, da je korenčkov ali pesni sok strupen. Enako velja za laneno olje in sveže zmleto laneno seme. Če ga boste pravilno izbrali in pravilno uporabili, trdno verjamem, da bo učinkovalo.
V intervjuju je na vprašanje kaj priporočate ljudem, ki iz ideoloških ali osebnih razlogov nočejo jesti sveže skute, odgovorila:
zelo znan švedski profesor, predstojnik zdravilišča za biološke terapije, ki je z mojim načinom zdravljenja zelo dobro seznanjen, me je poklical, ker so ga prosili, da bi zdravil predsednika Billa Clintona. Opozorili so ga, da Clinton ne jé skute. Nisem mu dala nobenega nasveta, lahko pa vam zagotovim nekaj: nikoli še nisem imela pacienta, ki ne bi mogel jesti skute z mojo oljno-proteinsko dieto. Čeprav je Johanna Budwig dokazala, da si brez prehrane bogate z nenasičenimi maščobnimi kislinami ne moremo predstavljati zdrave celične membrane in zdravega hemoglobina, ki prenaša kisik, teh odkritij pri zdravljenju tumorjev ne upoštevajo.
Čeprav je Otto Warburg (Nobelovec za medicino 1931) že v prvi polovici prejšnjega stoletja dokazal, da rakava celica ne more živeti brez svoje hrane – sladkorja, ali ste kdaj slišali, da zdravnik bolnikom s tumorjem odsvetuje uživanje sladkorja – še posebej rafiniranega?« Dr. Johanna Budwig je življenje posvetila raziskovanju in dokazovanju škodljivosti sodobne prehrane. Njena odkritja so spremenila tok bolezni mnogim ljudem. Vendar je gospa ostala skromna in predana hudo bolnim do konca. Izjavila je: »Nikoli ne bi zatrjevala, da zdravim rakava obolenja z oljno-proteinsko dieto, čeprav dobivam mnogo priznanj za moje delo od priznanih strokovnjakov. Na kliniki v Helsinkih imajo čez 90-odstotno uspešnost pri zdravljenju raka z mojo metodo, ki je bila dosežena, ko je odpovedala alopatija. To je potrdil celo profesor Halme.«
O avtorici:
Rodila se je 30. septembra 1908 v Nemčiji in umrla 19. maja 2003 v zavidljivi starosti 94 let v Freudenstadtu. Študirala je farmacevtsko kemijo in fiziko in diplomirala iz obeh vej znanosti leta 1936, oziroma 1938. Takrat je bila znanstvena asistentka vodilni avtoriteti za kemijo maščob Hansu Paulu Kaufmannu (1889 -1971) na univerzi v Münstru. Na začetku 2. svotovne vojne (1939) je vodila vojaško bolnišnico s pet tisoč posteljami.
Sedemkrat je bila predlagana za Nobelovo nagrado. Njej gre zasluga za prepoznavanje različnih maščobnih kislin v maščobah (prej nismo vedeli, iz katerih maščobnih kislin so določene maščobe sestavljene). Pretežni del življenja je posvetila raziskovanju vpliva maščob na zdravljenje tumorjev. Njene terapije so se pokazale kot izjemno uspešne. Nemška zavarovalnica svojim zavarovancem celo priznava del stroškov njene terapije proti raku. Skoraj do konca življenja je sodelovala pri zdravljenju obolelih z rakom in raziskovanju te bolezni. Njena dieta je danes sestavni del celostnega zdravljenja v mnogih klinikah, ki so zelo uspešne pri zdravljenju raka. Njen pogled na raka je celosten in zajema tako fizične kot tudi bolj subtilne ravni našega bivanja. Vredno se je seznaniti z njenimi ugotovitvami.
Leta 1951 je delala kot strokovnjakinja za zdravila in maščobe na državnem uradu za zdravstvo – najvišjem organu v Nemčiji, pristojnem za verificiranje načinov zdravljenja. Sodelovala je pri odobritvi različnih zdravil za zdravljenje raka, med njimi tudi skupine zdravil, ki vsebujejo žveplove spojine v kombinaciji z maščobami. S primerjavo različnih zdravil je prišla do ugotovitve, da igrajo maščobe zelo pomembno vlogo. Takrat pa še ni bilo možno ugotoviti, katere maščobne kisline so v preparatih. Kot poznavalka kvantne fizike je dr. Budwigova dojela, da je bistvo zdravja v pravilnem pretoku energije skozi celico in njenem pravilnem dihanju. Če celica ne diha, ji ne morejo pomagati nobena hranila. Selen, vitamini, aminokisline … vse to je dragocena hrana za celico, a le, kadar normalno diha in ima moč za normalno presnovo. Vemo, da v rakastih celicah primanjkuje kisika. Kako vnesti kisik v celico in kako jo znova napolniti z življenjsko energijo pa je vprašanje, ki je navdihovalo dr. Budwigovo dolga desetletja.
Prišla do spoznanja, da je končna rešitev za zdravo membrano človeške celice kombinacija esencialnih aminokislin in esencialnih maščobnih kislin, ki jih človeški organizem ne more sintetizirati (zato jim rečemo esencialne). Če jih organizem ne prejme, potem trpi.
Ko je morala dr. Budwigova zaradi pritiskov industrije zapustiti inštitut in opustiti nadaljnja raziskovanja, so jo prijatelji spodbujali k nadaljnjim raziskavam in ji pri tem pomagali.
Leta 1955 (stara 47 let!) je študirala medicino, da bi lahko uradno zdravila paciente, a ni nikoli diplomirala, ker jo je mati dečka obolelega za sarkomom prosila za pomoč. Obtožena je bila, da po bolnišnici išče paciente in jih odvrača od ustaljenih načinov zdravljenja. To študentom medicine seveda ni dovoljeno in zaradi pritiskov je bila prisiljena opustiti študij.
Kljub temu je kasneje svetovala in zdravila paciente, ki so se k njej obračali za pomoč. Največji paradoks je, da je bila večina njenih pacientov iz zdravniških krogov, tistih, ki so jo najbolj napadali in tistih, ki so najbolj poznali grozljive posledice zdravljenja s kemoterapijo in obsevanjem.
Gospa Budwig je razvila ELDI olja (ELektrično DIferencirana olja), ki so kombinacija lanenega olja, olja pšeničnih kalčkov in eteričnih olj. Ta olja se uporabljajo za vtiranje v kožo ali kot obkladki, da bi se izboljšal učinek oljno-proteinske diete oziroma za zdravljenje kožnih bolezni. Pokazalo se je, da taki načini pomagajo zdraviti tudi artritis.
Njeno največje spoznanje je bilo, da smo v današnjem času tako degenerirali živila, da nam močno primanjkuje večkrat nenasičenih maščobnih kislin, ki imajo največ svobodnih elektronov, vendar so iz enakega razloga tudi najbolj nestabilne in ne morejo preživeti industrijske obdelave naših živil.
Pomanjkanje večkrat nenasičenih maščob ohromi izmenjavo zraka v pljučih, kar verižno podira vrsto življenjskih funkcij. Brez teh maščob so prizadete tudi vse žleze (jetra, trebušna slinavka, mandlji, slinavke, spolne žleze itd.).
Motena je tudi delitev celic, kar je podlaga za prehitro staranje ali pojav degenerativnih sprememb.
Dr. Budwigova je odkrila, da lahko večkrat nenasičene maščobe (kot je laneno olje) znova uglasijo naše celice in jih odprejo za sprejem svetlobe. Še več, ugotovila je, da imajo večkrat nenasičena olja iz semen enako valovno dolžino kot sončna svetloba in jo lahko zato neposredno prenesejo v telo, s čimer izboljšajo življenjske funkcije.