Zakaj shujševalne diete ne delujejo in nas celo redijo

Kako shujševalne diete povzročijo, da izgubimo sposobnost hujšanja

Sedaj, ko razumete, kaj so programi za debelost in kako delujejo, poglejmo, dva od fizičnih stresov, ki lahko vklopita naše programe za debelost in kaj lahko storimo, ko se z njima soočamo. Prvi v vrsti fizičnih stresov, ki naše telo prepriča, da hoče biti debelo, so shujševalne diete.

Fizične vrste stresa, ki vklopijo programe za debelost

Shujševalne diete – aktivno prikrajševanje samega sebe za določeno hrano – aktivira programe za debelost. Stres, ki ga doživljamo, ker se prisilimo, da jemo manj, in da se vsak drugi dan odrekamo hrani, po kateri hrepenimo, povzroča v našem telesu hormonske in kemijske spremembe. Te spremembe se vedejo kot signali, ki telesu sporočajo, da naj vključi programe za debelost in shranjuje maščobo.

Razlog, zakaj shujševalne diete ne delujejo

Shujševalne diete našim možganom pošiljajo eno samo sporočilo: »Ni dovolj hrane. Bolje, da vsako razpoložljivo kalorijo shranim v maščobo, saj ne vem, kdaj bom dobil naslednji obrok.« Tovrstno hujšanje, pošilja našemu telesu sporočilo o pomanjkanju hrane, kar sproži programe za debelost, to pa je tudi glavni razlog, zakaj shujševalne diete ne delujejo.

Malo verjetno je, da bo kdo osebi, ki se bori s prekomerno težo, rekel jej več, vendar če trenutno sami stradate, zato da bi shujšali, je to točno tisto, kar vam priporočam, da naredite.

Vse shujševalne diete sledijo podobnemu vzorcu. Z izločanjem hrane ali strogim omejevanjem pri prehranjevanju, bo naše telo za nekaj časa težo sicer res izgubilo. Na začetku lahko težo izgubimo zelo hitro, vendar se bo hitrost našega hujšanja kmalu upočasnila. Na koncu se bo izgubljanje teže popolnoma ustavilo. Znašli se bomo v nezavidljivi situaciji, ko bomo morali sebe omejevati, šteti kalorije in slediti nenaravnim ritmom prehranjevanja, vendar ne zato, da bi shujšali, ampak zgolj zato, da bi lahko obdržali trenutno težo! Počutili se bomo, kot da tečemo po tekaški progi, ki se vrti vedno hitreje in ji ni videti konca. Dlje bomo vztrajali, težje bo postajalo.

Shujševalne diete nas postavijo v stanje stradanja, telo pa izgubi sposobnost hujšanja

Iz vidika našega telesa, smo v stanju stradanja. Naš apetit raste, in da bi se počutili siti, potrebujemo mnogo več hrane. Brbončice na jeziku postajajo neobčutljive za okus in začenjamo hrepeneti po sladki in mastni hrani. Naši možgani začno žlezi ščitnici pošiljati sporočilo, naj upočasni presnovo. To povzroči, da prenehamo izgubljati težo, kljub temu, da jemo manj. Telo dela ves čas s polno paro, da shranjuje maščobo. Zato postanemo pri tem zelo učinkoviti. Medtem pa postopoma izgubljamo sposobnost, da bi maščobo pokurili. Izgubimo sposobnost hujšanja.

Rezultat tega je, da smo med hujšanjem ves čas lačni in se neprestano borimo proti hrepenenjem po hrani. Na koncu, ko svojemu hrepenenju končno popustimo, vso težo pridobimo zelo hitro nazaj, saj se vse odvečne kalorije spremenijo v maščobo. Če pa se vrnemo k staremu načinu prehranjevanja, bo za pridobivanje teže zadostovalo manj kalorij, kot pred hujšanjem.

Shujševalne diete nas redijo

Danes se mnogi strokovnjaki strinjajo, da nas shujševalne diete pravzaprav zelo redijo. Raziskave so pokazale, da so tisti, ki v najstniških letih hujšajo, kasneje trikrat bolj nagnjeni k debelosti, kot ostali. Prepričana sem, da ste se vi ali kdo, ki ga poznate, zaradi serije shujševalnih diet, že znašli v začaranem krogu odrekanja, prikrajševanja, stradanja, kratkoročnega hujšanja in ponovnega pridobivanja še več teže, kot ste z njo začeli. Zakaj se to zgodi, ko pa je izgledalo, da dieta deluje?

Zakaj ljudje sploh hujšamo s shujševalnimi dietami? Hujšamo, ker ne poznamo boljšega načina. Konvencionalna modrost – česar smo se naučili, kot otrok ali med odraščanjem – močno podpira idejo, da jesti manj, pomeni izgubiti težo in da je edina razlika med uspešnimi in neuspešnimi »shujševalci«, v moči volje. Vendar pa s kemijskega vidika ni dvoma: shujševalne diete prisilijo naše telo, da HOČE biti debelo. 

Hujšanje brez diete

Če shujševalne diete niso rešitev, kaj potem je? Enostavno: jejte več prave hrane!

Kaj to sploh pomeni? Prava hrana je vse, kar smo jedli pred tako imenovano civilizacijo – preden smo se naučili, kako »hrano obdelati, predelati in izboljšati«, s predelavo in pakiranjem, ki ji omogočita, da traja večno.

Kaj je prava hrana?

Prava hrana vključuje sveže sadje, surove oreščke in semena, zelenjavo, solate (po možnosti bio/eko), ekološko meso s travo (ne z žiti!) krmljenih živali, meso piščancev proste reje, njihova jajca in divje ulovljene ribe. (Uporabite moje zdrave, hitre, enostavne, okusne in hranljive, brezplačne recepte.

To ne pomeni, da morate jesti izključno to hrano; le več je dodajajte trenutni prehrani. Ko boste v svoje telo začeli vnašati dovolj hranil, bo samo od sebe prenehalo želeti biti debelo. Rezultat tega pa bo, da bo vaše telo raje kot pestri izbiri mrtve, predelane in rafinirane hrane, kakršno smo navajeni jesti, začelo dajati prednost pravi hrani.

Shujševalne diete so dejanje prisile. Silite se zaužiti manj hrane, preprečujete si zaužiti določeno hrano, po kateri hrepenite, ali pa celo oboje. Nobena izmed teh treh metod ne deluje, medtem ko je dodajanje hrane, ki je našemu telesu primanjkuje in vnašanje manjkajočih hranljivih snovi, preprosto in učinkovito.

Protidietna strategija je, povečati željo telesa po pravi hrani, medtem ko se postopoma izloči hrepenenje po umetni hrani.

Če ste nestrpni in želite takoj in povsem izkoreniniti svoje hrepenenje po katerikoli vrsti hitre in nezdrave hrane, je uporaba vodenih vizualizacij za odvisnosti od hrane najboljša stvar, ki jo lahko naredite!

Smiselno se sliši, da je izogibanje hrani, ki nas ne privlači ali celo odbija, nenaporno. Če bi vam kdo rekel, da morate do konca svojega življenja živeti, ne da bi jedli karton, smeti ali žuželke, bi mu odgovorili: »Tudi prav, prava reč, me nič ne gane!« Podobno je z umetno hrano. Ko naše telo dojame, da umetna hrana povzroča stradanje in nas zastruplja, jo bo začelo zavračati. Takrat postanemo svobodni.

Ne prepričujte se, da je krof boljši prigrizek od sadja, oreščkov ali semen samo zato, ker ima manj kalorij. To je iluzija. Če jemo hrano, ki nima hranljive vrednosti, je vse, kar počnemo, zgolj obnavljanje svojih sladkornih in maščobnih zalog, medtem pa ostajamo nezadovoljni, saj svojega telesa nismo nahranili. Telo še vedno hrepeni po hranilih, ki mu primanjkujejo. Kalorije torej niso vse.

Končni rezultat je, da kmalu spet postanemo lačni. Bolj hranljiva je hrana, bolj ugodimo svojemu telesu. Manj smo lačni in pojemo manj kalorij.

Česa smo v resnici lačni

Čeprav imamo danes na razpolago obilje hrane, ki prihaja iz vsega sveta in kljub temu, da lahko jemo, kolikor nam srce poželi, smo lahko še vedno lačni.

Obstajata dva osnovna razloga, zaradi katerih moramo jesti: 1. kalorije in 2. hranljive snovi, hranila. Kalorije nam povedo, koliko energije lahko določen kos hrane da našemu telesu, medtem, ko so hranljive snovi, vitamini, minerali, maščobe, ogljikovi hidrati, beljakovine,… osnovni gradniki, ki vzdržujejo naše celično zdravje, celovitost in normalno delovanje organizma. Večina hrane, ki jo danes jemo, vsebuje kalorije, a zelo malo hranljivih snovi. Rezultat tega je, da kljub zaužitju več kot dovolj kalorij, ostajamo z vidika hranil lačni.

Hrana ni več tisto, kar je bila nekoč. Tako imenovana »hrana«, ki jo jemo danes, se drastično razlikuje od tiste, ki so jo jedli naši predniki. Hrana naših prednikov je bila večinoma sveža in neobdelana, z vsemi encimi, vitamini, minerali, vlakninami, probiotiki, prebiotiki,… kot npr. sadje, oreški, semena, listnata zelenjava in sveže ujeto meso ali ribe. Takšna hrana vsebuje celoten razpon vseh ključnih hranil v obliki, ki našemu telesu omogoča, da jih prebavi in vsrka.

Iz vidika kalorij pojemo preveč, iz vidika hranil pa stradamo.

Večina hrane, ki jo pojemo danes, je redilna, pa ne le zato, ker vsebuje preveč kalorij, ampak zato, ker je vsebnost hranil neustrezna in neprimerna za asimilacijo. Ko rečem »umetna« hrana, mislim na hrano, ki so ji hranila zaradi predelave odvzeta, so zelo skromna, ali jih skoraj ni, so slabe kakovosti in v tako nenaravnem stanju, da jih naše telo ne dojema kot hrano, ampak kot toksine/strupe. Obenem pa je obremenjena še s pesticidi, herbicidi, fungicidi, umetnimi gnojili, antibiotiki, težkimi kovinami in je gensko spremenjena.

Takšna hrana zgolj obremeni naše telo, ki ne ve, kaj z njo narediti. Obremeni naše organe za razstrupljanje, ki temu poleg ostalih vrst stresa, niso kos. In telo nas spet zaščiti tako, da vsi ti toksini ne krožijo po krvi do vitalnih organov, jih pospravi v maščobne celice. To je še en vidik, zakaj se redimo in ne moremo shujšati.

Kot primer, po čem hrepeni naše telo in s čim ga hranimo, je to podobno izkopavanju diamantov. Naše telo se mora prebiti skozi gmoto kamenja, da bi na koncu morda našlo le nekaj dragocenih kamenčkov. V izkopanem je na tone grušča in več kot dovolj kalorij, vendar »diamantnih hranil«, ki so bila nekoč na razpolago v obilju, ni več. Naše telo ostane lačno in upa, da mu bo uspelo najti eno ali dve dragoceni hranili, ki ju tako potrebuje, v tem času pa poskrbi za zalogo odvečnih kalorij, ki jih shranjuje v maščobne celice.

Naše telo bo mislilo, da je lačno, in bo aktiviralo programe za debelost ne samo takrat, ko nima dovolj kalorij, ampak tudi tedaj, ko nima dovolj esencialnih hranil.

Esencialna hranila so hranila, ki so za zdravo telo nujno potrebna, v zadostnih količinah. Naše telo jih ne more proizvesti samo, ampak jih moramo dobiti s hrano. Naše telo namreč interpretira pomanjkanje nujnih hranil kot vrsto lakote. Ko končno zaužijemo živila, ki vsebujejo hranila, po katerih telo vsak dan hrepeni, dobi telo sporočilo: »OK, ne stradam več. Teh maščob ne potrebujem več na sebi. Zdaj je varno biti vitek. Izklopi programe za debelost. Takoj!«

V našem brezdietnem programu hujšanja, se osredotočamo na dodajanje hranil in ne odvzemanje česarkoli. Naučite se, kako poskrbeti, da vaše telo ne bo stradalo. Telo vsak dan nahranimo in mu damo vse, kar potrebuje. Poleg hranil, dodajamo tudi dovolj drugih stvari, po katerih hrepeni: globokega, osvežilnega spanja, pravega gibanja, dobrih izpolnjujočih odnosov, umirjenosti, hormonskega ravnovesja, manj strupov, manj stresa, več pozitivnih misli, razrešenih travm iz preteklosti, omejujočih prepričanj, ljubezni, izpolnjenosti pri delu in v življenju… Tako potešimo tudi psihično in duhovno lakoto, ki nas prav tako delata debele. Ugotovimo in odpravimo občutljivosti in alergije na hrano ter pozdravimo črevesje, ki sta še dva dejavnika prekomerne teže.

Viri:

1. Teenage Dieters are more likely to be overweight and suffer from eating disorders in the future, Medical news today (14. april, 2006);
2. Jonn Gabriel – The Gabriel Method