Programi za debelost – pravi razlog, zakaj smo debeli

Programi za debelost delujejo v našo korist

Niste debeli zato, ker preveč jeste! Niste šibki, leni ali razvajeni. Niste nedisciplinirani ali kaj drugega, kar nam vsiljujejo stereotipi, ki so ignorantski in nesprejemljivi. Debeli ste zato, ker vaše telo hoče biti debelo. In to dejstvo vas bo osvobodilo, saj šele, ko razumete razlog, zakaj vaše telo želi biti debelo, lahko poiščemo in najdemo rešitev.

Naše telo ima sposobnost, da nas prisili, da se zredimo, če želi biti debelo iz kateregakoli razloga. Na enak način, nas je sposobno prisiliti, da dihamo. Telo ima določene genetske programe za preživetje, ki so vanj vgrajeni in nas prisilijo, da težo pridobimo ali obdržimo. To stori, kadarkoli čuti, da nam bo s tem pomagalo ostati pri življenju. Jon Gabriel je te programe poimenoval FAT (famine and temperature – lakota in temperatura oz. angleško, maščoba, biti debel). Osnovni namen programov za debelost, je spremeniti naše telo v stroj za shranjevanje maščobe.

V daljni preteklosti so nam programi za debelost pomagali preživeti.

V obdobjih pomanjkanja hrane, ko so bile suše, lakote, dolge zime, med ledenimi dobami, je odvečna maščoba na telesu pomagala obdržati ljudi pri življenju, saj so ravno tisti, ki so imeli na telesu odvečno in dovolj maščobe, preživeli. Tudi noseče ženske imajo programe za debelost vklopljene, z namenom, da pridobijo telesno težo, ki je nujna za rast zarodka. Ti programi so skupni vsem sesalcem. Živali, za katere je značilen zimski spanec, imajo programe za debelost vklopljene v mesecih pred zimskim obdobjem, kar jih prisili, da se zredijo, kolikor je mogoče.

Čeprav nam danes ni več potrebno skrbeti, kako bomo preživeli zaradi dolgih lakot in mrzlih zim, saj imamo hrane v obilju in dobro ogrevana stanovanja, so ti programi še vedno pomemben del naše genetske dediščine. Težava je v tem, da naše telo različne vrste stresa, ki jih doživljamo v sodobnem svetu, razume kot lakoto ali mraz, saj, zakaj bi sicer bili v stresu, če nismo lačni ali če nam ne grozi, da zmrznemo in umremo?

Telo ne razume, kaj pomeni stres zaradi pomanjkanja denarja, stres zaradi preveč strupov v telesu, ne razume čustvenega stresa zaradi slabih odnosov, ne razume stresa, ki si ga povzročamo s premalo kakovostnega spanja. Ne razume stresa zaradi pomanjkanja hranil, ki jih ne dobimo, ker jemo industrijsko predelano hrano, ki so jo oropali hranil in encimov… Ne razume stresa, ko zamujamo v službo. Zato vsakršen stres, ki ga doživljamo, prevede v stres zaradi lakote ali podhladitve. In tako zmotno misli, da nas s tem, da smo debeli ali da ostajamo debeli, pred nečem ščiti.

Naše telo deluje nam v korist. Ne želi nas kaznovati in tudi sovraži nas ne.

Medtem, ko so programi za debelost vključeni in dejavni, se v našem telesu dogajajo hormonske in kemijske spremembe, ki poskrbijo, da se zredimo in ostanemo debeli.

Zgodi se takole:

Preko teh kemijskih in hormonskih sprememb naše telo povzroči, da smo lačni, da bolj hrepenimo po kalorični hrani in zaužijemo več kalorij, medtem ko nam istočasno veleva, da porabimo manj kalorij in jih shranimo, kolikor je mogoče, v svoje maščobne celice. Če se spopadate z odvečno težo, je to pravi razlog, zakaj ste debeli in ne morete shujšati. Iz nekega razloga je telo aktiviralo programe za debelost. To bi se lahko zgodilo komurkoli in v istih okoliščinah, bi se tudi zgodilo komurkoli.

Zato, opustite vsak občutek krivde, razočaranja ali druge negativne občutke, ki ste jih morda občutili, medtem, ko vam ni uspelo shujšati. Z vami ni nič narobe! Vaši programi za debelost so vklopljeni, to je vse! Niste nič bolj šibki ali manj disciplinirani kot drugi ljudje!

Edina razlika med vami in naravno vitkimi ljudmi je, da so vaši programi za debelost vklopljeni, medtem ko njihovi niso!

Verjetno ste celo močnejši in bolj disciplinirani kot vitki ljudje. Naravno vitki ljudje počno, kar želijo. Kje je tu disciplina? Vi se vsaj trudite nadzirati sami sebe. Žalostna ironija tega pa je, da lahko vaš dobronameren trud nadziranja samih sebe, vašo debelost ne le poslabša, ampak je tudi njen glavni vzrok!

Verjamem, da sedaj razumete, zakaj se do sedaj vaš trud ni obrestoval. Rezultate boste imeli, ko svoje telo prepričate, da želi biti vitko. V trenutku, ko si bo vaše telo želelo biti vitko, se bodo programi za debelost izklopili, vi pa boste hitro in z lahkoto izgubili težo, idealno težo pa boste obdržali brez napora in brez shujševalnih diet.

Zakaj želi naše telo biti debelo

Tukaj je edini koncept, ki ga je resnično potrebno razumeti. Ko dojamete ta koncept, se vse ostalo, samo po sebi postavi na svoje mesto.

Naše telo hoče biti debelo vsakokrat, ko se odloči, da je biti debel najboljši način, da ostanemo varni.

Kar se telesa tiče, se naše celo življenje vrti okrog varnosti. Naše telo ni naš sovražnik in ne čaka na preži, da bi nam škodovalo; le zaščititi nas hoče. Pravzaprav ima genialno logiko, ki je smiselna. Vse, kar morate narediti, je, da sprejmete logiko telesa in ji sledite, namesto, da bi se borili proti njej. Z uporabo telesne govorice in miselnosti, morate svoje telo prepričati, da je biti vitek, najboljši način, da ostanete varni.

Ko naše telo dojame, da je biti vitek najboljši način, da ostanemo varni, bo hotelo biti vitko in teža bo začela upadati.

V današnjem svetu ni ničesar, kar bi potrdilo, da biti debel pomeni tudi biti varen. Vendar naše telo ne dojema današnjega sveta. Programirano je, da bi nas zaščitilo pred grožnjami in negotovostmi iz prazgodovinskega časa, v katerem lahko vsakodnevne grožnje preživetju, povzamemo s tremi situacijami – trpeti lakoto, zmrzovati in biti pojeden.

Neštete generacije naših prednikov so ogrožale samo te tri nevarnosti. Kot rezultat tega, so naša telesa danes do popolnosti načrtovana tako, da nas ščitijo pred njimi. Vendar pa nam danes ni več potrebno skrbeti zaradi lakote, zmrzovanja ali možnosti, da bi nas kdo pojedel. To niso več nevarnosti sodobnega sveta, vendar naša telesa tega ne vedo. Še vedno funkcionirajo na podlagi istega genetskega programa, ki nas je ščitil od pradavnine.

Maščoba pomeni, da nas naše telo ščiti

Kako nas torej, pridobivanje in shranjevanje maščob, ščiti pred grožnjami za preživetje? Če je naš starodavni prednik živel v okolju, kjer ni bilo dovolj hrane in ni vedel, kdaj bo njegov naslednji obrok, mu je prav odvečna maščoba pomagala, da je ostal živ. Na podoben način je odvečna maščoba v primeru, da je živel v hladnem podnebju ali med dolgimi ostrimi zimami, brez udobja našega doma in centralnega gretja, delovala tudi kot izolator. Maščoba je njegove organe in okončine zaščitila pred mrazom.

Torej, v primeru lakote in hladnega vremena, naše telo želi biti debelo, saj v takšnih okoliščinah biti debel, pomeni ostati živ.

Vendar, biti debel, ne pomeni vedno ostati varen. Lahko se znajdemo tudi v nevarnosti, da bomo pojedeni. Če živimo v deželi, kjer so prisotni plenilci, ki se hranijo z ljudmi, debelost ni več naš prijatelj. Debelost je tam naš sovražnik, kajti kolikor debelejši smo, toliko počasnejši smo. Kar pomeni, da če nas kdo lovi, postanejo možnosti, da ubežimo, manjše. V takšnih okoliščinah naše telo želi biti vitko, saj je biti vitek, najboljši način, da smo hitri, lahko v nekaj sekundah zbežimo ali splezamo pred plenilcem na drevo. Tako ostanemo varni. V tem primeru biti vitek, pomeni ostati živ. (To znanje s pridom izkoriščamo v našem programu hujšanja.)

V vseh teh primerih so možnosti za naše preživetje v veliki meri odvisne od tega, kako debeli ali suhi smo. Večina življenjskih okoliščin iz naše preteklosti, je predstavljala kombinacijo teh treh groženj – stradanja, zmrzovanja, možnosti, da boste pojedeni – in telo je bilo tisto, ki je moralo izbrati najustreznejšo težo, ki bi nam zagotovila največjo varnost v kateremkoli možnem scenariju. Vsekakor ni nihče želel biti tako suh, da ne bi mogel preživeti do svojega naslednjega obroka. In prav tako ni nihče želel biti tako debel, da ne bi mogel pobegniti, če bi bil napaden.

To je tudi trenutek, ko je genialna logika našega telesa dobila ključno vlogo.

Naša telesa so lahko kaj hitro določila, koliko debelosti predstavlja za nas idealno količino v kateremkoli danem življenjskem pogoju, z možnostjo prilagoditve »idealne teže« ob spremembi situacije.

Izjemna prilagodljivost našega telesa je tudi razlog, da smo danes tukaj. Ta neverjetna fleksibilnost je že od praveka uspešno ščitila naše prednike pred nevarnostjo. Za to bi morali biti svojemu telesu večno hvaležni.

Na žalost pa je vse to danes nepomembno. V današnjem svetu preobilja, smo zaradi debelosti še najmanj varni, česar se, verjetno tudi sami zavedate. Vendar naša telesa imajo še vedno iste genetske programe in tega ne vedo.

Težava nastopi, ko stresi sodobnega vsakdanjika ustvarijo v naših telesih in možganih kemijske signale, ki so včasih popolnoma enaki kemijskim signalom, ki so proizvedeni, ko smo lačni ali ko čutimo mraz. Če so kemijski signali enaki tistim, ki so proizvedeni ob lakoti ali zmrzovanju, bodo naša telesa »zavedena« in misleč, da potrebujemo maščobo zato, da bi bili varnejši, bodo aktivirala programe za debelost. Različne vrste stresa in napori vsakdanjega življenja, prelisičijo naše telo, da se vklopijo programi za debelost.

S prisilnim izgubljanjem telesne teže, medtem, ko ti programi delujejo, kršimo naravne zakone svojega telesa!

Telo nas poskuša zrediti, medtem, ko mi svoje telo poskušamo narediti vitkejše. To je boj, v katerem bo naše telo, zahvaljujoč svojemu programu, vedno zmagalo.

Izgubiti težo, ne pomeni, boriti se proti svojemu telesu. Hujšati, pomeni odkriti, kateri so tisti dejavniki, ki vklopijo naše programe za debelost in prepričati svoje telo, da jih izklopi.

Če smo pretežki, to pomeni, da naše telo verjame, da teže ni varno izgubiti; bori se za naše življenje. Ko telo meni, da je izguba teže varna – ali ko misli, da je varneje biti vitek – nas bo prisililo, da težo izgubimo. In namesto, da bi naravne zakone svojega telesa kršili, bomo začeli delovati v skladu z njimi. Izguba teže bo nato postala samodejna, nenaporna, avtomatska in neizbežna.

Viri

1. R. Grattan in S. R. Ladyman, »Region – Specific Reduction in Leptin-Induced Phosphorylation of Signal Transducer and Activator of Transcription – 3(sTAT3) The rat hypothalamus is associated with leptin resistance during pregnancy,« Endocrinology 145, št 8 (2004): 3704-3711
2. Tups, C. Adam, C. Ellis, K. Moar, J. Mercer, M. Klingenspor, T. Logie, »Photoperiodic regulation of leptin sensitivity in the siberian hamster, Phodopus sungorus, is reflected in arcuate nucleus SOCS-3 (suppressor of cytokine signaling) gene expression, » Endocrionlogy 145, št. 3 (2004): 1185-1193
3. Jonn Gabriel – The Gabriel Method