Inzulinska rezistenca in visok krvni sladkor: vzroki, simptomi, testi, preventiva

Na kaj vplivata inzulinska rezistenca in visok krvni sladkor ter kaj lahko naredimo

V središču mnogih kroničnih zdravstvenih težav sta danes visok krvni sladkor in inzulinska rezistenca, zahvaljujoč nezdravi standardni prehrani. Debelost, srčne bolezni, kronične bolečine, hormonska neravnovesja, sladkorna bolezen, avtoimunske bolezni in Alzheimerjeva bolezen so le nekatere kronične motnje, na katere vpliva visok krvni sladkor. Ena najpomembnejših stvari, ki jih lahko naredimo za izboljšanje in vzdrževanje zdravja svojega telesa ter možganov, je normalizacija krvnega sladkorja in odprava inzulinske rezistence.

Kaj je inzulinska rezistenca oz. odpornost na inzulin?

Ko je krvni sladkor previsok, trebušna slinavka izloča hormon inzulin, ki sladkor prenaša iz krvnega obtoka v celice. Presežek sladkorja pretvori in shrani v maščobne obloge.

Proizvodnja inzulina za transport glukoze v celice je normalen proces. Vendar, ko se to dogaja pogosto (kot pri naši standardni prehrani), celice razvijejo odpornost (rezistenco) na nenehno preveč povišan inzulin. Inzulin ne more več vstopiti v celice. Od tod ime »inzulinska rezistenca. ”

Posledično izloča trebušna slinavka še več inzulina, da bi lahko spravila presežek sladkorja čimprej iz krvi v celice, celice pa so vedno bolj »gluhe« za inzulin. Tako kroži preveč sladkorja in inzulina po krvnem obtoku, kar povzroča vnetje, kronična hormonska neravnovesja, neravnovesja nevrotransmiterjev, kar vodi v hitro degeneracijo telesa in možganov.

Znaki in simptomi visokega krvnega sladkorja:

• Utrujenost in zaspanost po obrokih
• Močna želja po sladkem po obrokih
• Stalna lakota
• Splošna utrujenost
• Obseg pasu je enak ali večji od obsega bokov
• Hrepenenje po sladkarijah se ne zmanjša z uživanjem sladkarij
• Pogosto uriniranje
• Povečan apetit in žeja
• Prekomerna teža ali debelost
• Ne moremo shujšati
• Bolečine, ki se selijo
• Težko zaspimo

Vzrok inzulinske rezistence je prehrana z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov in veliko sladkorja

Ena bolj očitnih posledic prehrane s previsoko vsebnostjo sladkorja in škroba je povečan obseg trebušne maščobe, ki ga ima večina Slovencev (po statističnih podatkih iz leta 2014 je bilo prekomerno težkih in debelih 66% odraslih in 25 – 30% otrok. Slovenci po debelosti presegamo evropsko povprečje). Maščobne celice proizvajajo vnetne spojine, kar vodi v kronično vnetje, ki povzroča tudi vnetje v možganih, s tem pa tudi povezane simptome in bolezni.

Živila, ki povzročajo visok krvni sladkor in inzulinsko rezistenco, če jih uživamo redno in preveč, vključujejo gazirane pijače, sladke kavne napitke, sladkarije, pecivo, testenine, kruh, predelana žita, bel krompir in druga živila z visokim glikemičnim indeksom.

Inzulinska rezistenca poškoduje možgane

Inzulinska rezistenca v možgane prinaša preveč glukoze in inzulina. To je zelo škodljivo za možgansko tkivo in obtočni sistem. Zato nevrologi Alzheimerjevo bolezen imenujejo tudi “diabetes tipa 3” (diabetes v možganih), ko možganske celice niso več sposobne sprejeti glukoze za svojo hrano in odmirajo, saj niso dovolj prehranjene, da bi lahko živele.

Poleg tega, da sladkor, presežek inzulina in odvečna trebušna maščoba spodbujajo vnetje, zvišanje inzulina zmanjšuje tudi sposobnost možganov, da odstranijo amiloidni plak, katerega kopičenje je značilno pri Alzheimerjevi bolezni.

Ljudje s sladkorno boleznijo imajo dvakrat večjo verjetnost, da bodo podlegli Alzheimerjevi bolezni kot ne-diabetiki. Diabetiki, odvisni od inzulina, imajo zaradi presežka inzulina 400% večje tveganje za razvoj Alzheimerjeve demence. To večje tveganje je povezano tudi s težnjo diabetikov tipa 1, ki so odvisni od inzulina, da uporabljajo inzulin kot dovoljenje za prehrano z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov.

Pogost simptom inzulinske rezistence je zaspanost po jedi. To je posledica učinkov zvišanja sladkorja in inzulina na možganske nevrotransmiterje, pa tudi velike potrebe po energiji pri pretvorbi sladkorja v maščobo.

Kar ljudje ne razumejo je, da vsakič, ko gredo v mini-komo in potrebujejo spanec ali dremanje po zaužitju preveč hrane ali obroka z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov, je to posledica inzulinske rezistence in s tem vsakič ubijajo ogromne količine možganskih celic ter tako pospešujejo degeneracijo možganov.

Čeprav so zgolj ta dejstva zaskrbljujoča, ne upoštevajo vpliva sladkorja, škrobne hrane in povečanja inzulina na hormonsko ravnovesje, zdravje črevesja, delovanje ščitnice in zdravje nadledvičnih žlez.

S tem, ko slabimo funkcijo na teh področjih, še bolj spodbujamo degeneracijo možganov. Možgani, brez vnetja in degeneracije, zahtevajo uravnotežene hormone, zdravo črevesje, dobro delovanje ščitnice in dobro delovanje nadledvične žleze.

Visok krvni sladkor pri ženskah povzroča presežek testosterona

Pri ženskah in moških, zvišanje inzulina, zaradi prehrane z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov, zviša količino encima 17,20 lyase, ki pretvarja hormone. Ta encim poveča proizvodnjo testosterona. Visok testosteron blokira inzulinske receptorje celic, kar vodi v inzulinsko rezistenco. Bolj, ko celice postajajo odporne na inzulin, bolj se v telesu spodbuja nadaljnje višanje testosterona. Pristanemo v začaranem krogu.

Visok testosteron pri ženskah vpliva tudi na raven estrogena in progesterona, spreminja raven nevrotransmiterjev, ki vplivajo na motivacijo, raven energije in osebnost. Prav tako spodbuja rast dlak na obrazu in redčenje las na lasišču.

Inzulinska rezistenca spodbuja presežek estrogena pri moških

Inzulinska rezistenca pri moških spodbuja presežek estrogena, tako da jim zrastejo prsi, poveča se obseg bokov ter se enkrat zavejo, da jokajo ob ogledu filma (če včasih niso), med drugimi resnejšimi zdravstvenimi težavami.

Ocenjuje se, da ima več kot tretjina prebivalstva v zahodnem svetu inzulinsko rezistenco, kar je odskočna deska za sladkorno bolezen.

Visok krvni sladkor, povezan s PCOS pri ženskah

Inzulinska rezistenca je pri ženskah povezana s PCOS (sindrom policističnih jajčnikov). PCOS je najpogostejša hormonska motnja pri ženskah in najpogostejši vzrok neplodnosti.

Pogosti simptomi PCOS so:

• Nezmožnost hujšanja
• Utrujenost po obrokih
• Izguba las
• Hrepenenje po sladkorju
• Hormonska neravnovesja
• Neplodnost
• Neredne menstruacije
• Ciste na jajčnikih
• Debelost in prekomerna teža, običajno koncentrirani okrog trebuha
• Tesnoba ali depresija
• Spalna apneja

Ni napaka, da je velik del tega seznama podoben seznamu simptomov inzulinske rezistence, na začetku tega članka. Pri krvnih preiskavah lahko PCOS prepoznamo po kazalcih inzulinske rezistence, kot so glukoza na tešče nad 5,5 mmol/L, povišani trigliceridi in holesterol ter trigliceridi, ki so višji od holesterola.

Visok krvni sladkor vodi do ščitnične rezistence in simptomov hipotiroidizma

Povišan testosteron zaradi inzulinske rezistence spodbuja prekomerno pretvorbo ščitničnega hormona T4 v T3 (uporabno obliko ščitničnega hormona).

Presežek T3 v krvnem obtoku preplavi celice, zato razvijejo odpornost na T3 (ščitnično rezistenco). Ko v celice ne more priti dovolj T3, se pojavijo simptomi hipotiroidizma.

To opazimo tudi pri ženskah s PCOS in pri moških, ki uporabljajo kreme s testosteronom. V takšnem primeru lahko odprava inzulinske rezistence odpravi tudi simptome hipotiroidizma.

Stres spodbuja inzulinsko rezistenco

Inzulinska rezistenca je pogosto povezana z visokim kortizolom, hormonom, ki se v večjih količinah izloča, ko smo v stresu. Veliko ljudi v našem preveč stresnem življenju ima kronično povišan kortizol. To škoduje telesnim tkivom, zlasti možganom.

Tehnike in orodja za obvladovanje stresa ter protokoli za pomoč telesu pri obvladovanju stresa, lahko veliko pripomorejo k podpiranju ravnovesja krvnega sladkorja, zmanjšanju vnetja in zaviranju inzulinske rezistence.

Ali lahko inzulinsko rezistenco odpravimo?

Če želite odpraviti inzulinsko rezistenco, če želite izboljšati zdravje svojega telesa in možganov, je potrebno spremeniti prehrano; pri tem ni nobenih izjem. Ne morete več preprosto jesti, kar želite, ko želite, če vaša prehrana temelji na sladkorju in predelanih ogljikovih hidratih. Najslabše, kar lahko stori oseba z inzulinsko rezistenco je, da se prenajeda ali zaužije več ogljikovih hidratov, kot jih lahko redno prenaša.

Za uravnoteženje presnove sladkorja v krvi in ​​izboljšanje zdravja možganov, je tu nekaj osnovnih pravil

• Zaužijte zajtrk z visoko kakovostnimi beljakovinami in maščobami ter z nizko vsebnostjo sladkorja in škroba.
• Ugotovite svojo toleranco za ogljikove hidrate in se je držite: če ste zaspani ali hrepenite po sladkorju, ste pojedli preveč ogljikovih hidratov. Za merjenje glukoze v krvi na tešče lahko uporabite tudi merilec krvnega sladkorja, ki bi v idealnem primeru moral biti 4.7 – 4.9 mmol/L ali vsaj med 4.44 in 5.55 mmol/L.
• Pomembna testa, ki ju naredimo v Funkcionalni medicini sta: test inzulinskega odziva, ki je podoben dvournemu testu tolerance za glukozo, vendar meri tudi inzulin. Opravite ga z merjenjem inzulina in glukoze na tešče in nato spet eno in dve uri po zaužitju pijače ali hrane s 75 grami
  Drugi test je Hemoglobin A1c, ki izmeri vaš povprečen krvni sladkor v zadnjih 6 tednih.
  Če je vaš rezultat nad 5.5 %, kaže to na povišan krvni sladkor; nad 6.0 % je diabetes.
• Nikoli ne jejte hrane s sladkorjem ali z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov brez vlaknin, maščob ali beljakovin. Vlaknine, maščobe in beljakovine upočasnijo hitrost absorpcije glukoze iz ogljikovih hidratov v krvni obtok in pomagajo preprečiti skoke inzulina.
• Ne zanašajte se na kofein in sladke prigrizke, da bi preživeli delovni dan. Namesto tega prinesite seboj kosilo z visoko vsebnostjo beljakovin in zdravimi maščobami ter prigrizke z minimalno vsebnostjo ogljikovih hidratov.
• Pred spanjem ne jejte sladkarij ali škrobnih živil. Vaš krvni sladkor bo ponoči strmo upadel, veliko časa pred naslednjim obrokom. Vaše nadledvične žleze se lahko aktivirajo, poviša se raven kortizola, kar pripelje do nemirnega spanca ali pa se boste ob treh zjutraj zbudili s tesnobo.
• Izogibajte se vsem sadnim in korenčkovim sokovom. Ti so lahko bolj sladki kot sladkane pijače in vaš krvni sladkor bo po hitrem zvišanju, kmalu strmo upadel.
• Izogibajte se kofeinu ali ga omejite.
• Jejte dobro uravnoteženo prehrano, sestavljeno predvsem iz zelenjave in kakovostnega mesa, veliko vlaknin in maščob.
• Odpravite intolerance na hrano in alergene.

Vztrajanje pri prehrani, ki stabilizira krvni sladkor, je sprva lahko velik izziv. Najprej zaradi intenzivnih hrepenenj po sladkorju in ogljikovih hidratih, saj določena živila povzročajo zasvojenost, prav tako pa so ta živila močno tržena in prisotna v naši kulturi in prehrani.

Neodkrite intolerance na hrano spodbujajo tudi prekomerno delovanje nadledvičnih žlez. Na ta način lahko dobimo “adrenalin” tudi iz hrane, na katero smo občutljivi, kar povzroča tudi močna hrepenenja po hrani in določenih živilih.

Zavedanje tega nam lahko pomaga prebroditi hrepenenja. Ljudje povejo, da ko so se navadili na polnovredno, zdravo prehrano in se je njihovo zdravje izboljšalo, nimajo več hrepenenj in želje po nezdravi, sladki in predelani hrani. Naravno začno hrepeneti po zdravi, polnovredni hrani. Takšna je tudi moja izkušnja.

Kako veste, da so vaše ravni glukoze v krvi stabilne? To veste po tem, da imate apetit med obroki (ne samo hrepenenje po preprostih sladkorjih) in ko pojeste obrok, se vam raven energije ne spremeni.

Občutek utrujenosti, zaspanosti po jedi ali če dobite po jedi več energije, kot ste jo imeli pred jedjo, kaže, da je raven glukoze v krvi previsoka (inzulinska rezistenca) oziroma prenizka (funkcionalna hipoglikemija). Po obrokih se naša raven energije ne bi smela spremeniti; prav tako pa ne bi smeli biti več lačni.

Osnovno pravilo pri inzulinski rezistenci je, da če ste po obroku zaspani, potem ste pojedli preveč ogljikovih hidratov. Kaj pa, če je vaš obrok skoraj brez ogljikovih hidratov, recimo, da je sestavljen iz piščančjih prsi in zelenega fižola, zabeljenega z oljčnim oljem, in ste po jedi še vedno zaspani? To pomeni, da je vaša inzulinska rezistenca napredovala do te mere, da boste morda potrebovali posebna hranila za odpravo inzulinske rezistence. V tem primeru se naročite pri nas na svetovanje.

Gibanje je ključno za odpravo inzulinske rezistence

Pomanjkanje telesne aktivnosti povzroča dejavnike, ki povzročajo inzulinsko rezistenco. Redna vadba, zlasti intervalna vadba z visoko intenzivnostjo, je zelo učinkovita, da inzulinski receptorji postanejo ponovno bolj občutljivi. Ustrezna vadba prav tako pomaga uravnotežiti visok krvni sladkor, zmanjša vnetje v telesu in možganih, uravnoteži razpoloženje, podpira prebavne funkcije in ohranja kosti močne.

Če imate že dlje časa sedeč način življenja ali imate pomisleke glede prehoda na bolj aktivni režim vadbe, se posvetujte s svojim zdravnikom ali se obrnite na nas.

Visok in nizek krvni sladkor lahko obstajata hkrati

Pomembno je omeniti, da se inzulinska rezistenca (visok krvni sladkor) in hipoglikemija (nizek krvni sladkor) ne izključujeta. Včasih lahko prehajamo od visokega na nizkega in nazaj, oba pa povzročata zvišanje inzulina, ki poškoduje toliko drugih sistemov v telesu.

V teh primerih priporočam jemanje prehranskih dodatkov pri inzulinski rezistenci skupaj z obroki in prehranske dodatke za hipoglikemijo med obroki. Ugotovite tudi, katera hranila in odmerki vam najbolj ustrezajo, da boste stabilizirali svojo energijo in razpoloženje.

Ne glede na to ali imate visok krvni sladkor, nizek krvni sladkor ali oboje, sta najpomembnejši spremembi, ki ju lahko naredite, v vaši prehrani in vaši vadbi. Katerakoli zelišča in posebni prehranski dodatki na svetu vas ne morejo v celoti podpreti, dokler ne naredite potrebnih, telesu in možganom prijaznih sprememb v prehrani in življenjskem slogu.

Za podrobnejše informacije o visokem krvnem sladkorju in njegovem vplivu na telo in možgane ter več informacij o podpori s hranili nas kontaktirajte.